Teolog Štuhec napovedal propad katoliške cerkve?torek, 26.07.2011

Znan slovenski teolog Ivan Janez Štuhec je v svoji knjigi Cerkev – sveta in prekleta, zapisal: »Oblast, ki se ohranja z nedolžnimi žrtvami, je kratkotrajna, je obsojena na smrt. Pilatova obsodba Jezusa na smrt je bila simbolično že obsodba rimskega imperija na smrt, kar se je zgodilo nekaj stoletij za tem. Vsaka oblast, ki se začne ohranjati in vzdrževati z nedolžnimi žrtvami, si je neizogibno zapisala datum svojega konca, svojega propada.«

Pri tem odlomku je potrebno komentirati dve zadevi. Prvič, Štuhec pri Jezusovi smrti ne omenja bistvene vloge tedanje duhovščine. Nikoli ni bilo sporno, da je Jezusa zaradi njegovega kritičnega odnosa do duhovščine, le ta aretirala, nahujskala Pilata, da ga je dal obsoditi, bičala in pribila na križ. Res je, duhovščina je morilec Jezusa, Kristusa. Težko si predstavljam, da gospod Štuhec tega v Bibliji ne pozna – zakaj tako piše, je samo njemu poznano?

Drugič, Štuhec je pravilno zapisal, da „vsaka oblast, ki se začne ohranjati in vzdrževati z nedolžnimi žrtvami, si je neizogibno zapisala datum svojega konca, svojega propada.« Tudi katoliška cerkev ima svojo oblast v Vatikanu. In ta oblast je v svoji celotni zgodovini pomorila okoli sto milijonov nedolžnih ljudi: inkvizicija, križarske vojne, pregon čarovnic, osvajanja Amerike, trgovina s sužnji, genocid nad Srbi, antisemitizem ….

Svetovno priznan cerkveni zgodovinar ter pisatelj Karl Heinz Deschner je izjavil: »Po intenzivnem raziskovanju zgodovine krščanstva v antiki, srednjem veku in novejšem času, še posebej v 20. stoletju, ne poznam nobene organizacije na svetu, ki bi se obdržala tako dolgo in neprekinjeno in bi bila tako strahotno obremenjena z zločini kot je Rimskokatoliška cerkev. Ta izjava, ki sem jo napisal in izdal v publikacijah, kritičnih do cerkve, je krita (poprej posneta na najmanj petih kasetah) in skozi mojo »kriminalno zgodovino krščanstva« še bolj potrjena in bo toliko časa veljavna, dokler ne bo nekoč nekdo mojemu dobro utemeljenemu gradivu nasprotoval z ravno tako dobrim gradivom, da na svetu obstaja druga organizacija, ki je ravno tako dolgo in neprekinjeno in tako strahotno obremenjena.« Karl Heinz Deschner, Die beledigte Kirche, s.42.

Čeprav je Štuhec v istoimenski knjigi zapisal, da se je Cerkev borila proti nacizmu in fašizmu v 20. stoletju», je zgodovinsko dejstvo ravno nasprotno. Katoliška cerkev je sodelovala z nacizmom in fašizmom, kar dokumentirano opisujejo številne knjige, npr. Hitlerjev papež, Jezuiti, Resnična Odessa, Nadškof genocida, Škof Rožman in kontinuiteta, Vatikanske ubice (Vatikanski morilci, op.a.) … Po vojni je celo pomagala mnogim zločincem, da so pobegnili v tujino. Nenazadnje je tudi Hitler dobil navdih od RKC, ko je v svoji knjigi Mein Kampf napisal: »Delam samo to, kar cerkev počne že 1500 let, vsekakor temeljiteje.«

In kako je možno, da ta vatikanska oblast in z njo katoliška cerkev, kljub temu, da je pomorila na milijone nedolžnih ljudi, še ni propadla? Odgovor lahko poiščemo v izjavi nekdanjega indijskega voditelja Mahatma Gandhija, ki je nekoč dejal: »In satan ima največji uspeh tam, kjer se pojavi z Božjim imenom na ustnicah.«  Z drugimi besedami, cerkev se skriva pod plaščem kristjanstva, s čimer je zavedla na milijone ljudi, ki so mislili, da je to božja oz. Kristusova ustanova, čeprav so bila in so mnoga njena dejanja in nauk satanska. Toda človeštva ne moreš vleči za nos v nedogled in v zadnjem času se vse več ljudi odvrača od cerkve. Cerkev je začela intenzivno žeti vse negativno, kar je v vsej svoji zgodovini posejala. Zato lahko povsem upravičeno rečemo, da si je tudi vatikanska oblast neizogibno zapisala datum svojega konca, svojega propada.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi