Številni poganski oz. nekristjanski elementi v katoliški cerkvisreda, 25.01.2012

»Dan Brown: Konstantin je bil spreten poslovnež. Sprevidel je, da je krščanstvo v vzponu, zato je stavil na zmagovalnega konja. Zgodovinarji se še vedno čudijo, kako spretno je pogane, ki so častili sonce, spreobrnil v kristjane. V krščanstvo, ki se je šele začelo razvijati, je vnesel poganske simbole, praznike in obrede, in ustvaril hibridno vero, ki je bila sprejemljiva za obe strani. Ostanki poganske vere v krščanski simboliki so nesporni. Egipčanske sončne plošče so postale siji katoliških svetnikov. Ideogrami Izis, ki doji čudežno spočetega sina Horusa, so postali zgled za podobe device Marije, ki doji Jezuščka. In tako rekoč vse elemente katoliškega obreda – mitro, oltar, božje hvalospeve, obhajila, ko uživajo božje telo, so prevzeli naravnost iz zgodnjih poganskih ver. Med mitraistično bajko in njeno krščansko izpeljavo ne vidim nobene bistvene razlike. Priznam pa, da mitraistični vedenjski zakonik daleč presega krščanskega. Mitraisti verujejo, da je pravo dejanje boljše od kontemplacije. Zavzemajo se za stare vrline, kot sta pogum in samobvladovanje. Prvi so učili, da se moč kaže v blagem ravnanju. Vse to je precej boljše od krščanske histerije, ki niha med pokoli krivovercev na eni strani in med klečeplazenjem temu svetu na drugi.« (Slačilnica zgodovine, Peter Amalietti)