Prenašajte udarce, ker ločitev je grehponedeljek, 20.06.2011

Premislite,  saj to je zakon … morate potrpeti, poskusiti. Mogoče je to zato, ker pije. Toda tukaj so otroci, žena je tista, ki mora potrpeti, ugoditi … Tako pogosto svetujejo hrvaški župniki.

 

 

ZAGREB – Katoliška cerkev je precej tolerantna, kadar gre za zlorabljanje ženske v družini. Cerkev namreč nima nikakršnih zaščitnih in obrambnih mehanizmov za varstvo zlorabljenih žensk in mater. Še več, videti je celo, da so župniki s svojo pasivnostjo na strani nasilnežev, ko nagovarjajo ženske, naj trpijo in molčijo o svojem trpljenju v družini.

 

»Premisli vendar malo, saj to je zakon… Morate potrpeti, poskusiti, on je imel probleme, takšne in drugačne. Mogoče je tako zato, ker pije. Tu so vendar otroci. Ne, vi ste tisti, ki mora potrpeti, ugoditi …« so nasveti župnikov, ki jih je objavila nuna Rebeka Anić v zborniku »Nasilje nad ženskami«, ki so ga prejšnji teden predstavili v Zagrebu.

Pri raziskovanju, kako cerkev lahko pomaga zlorabljenim ženskam, se je pogovarjala z 21 delavkami /prostovoljkami cerkvenih (v glavnem Karitasovih) in nevladnih društev in 14 ženskami družinskega nasilja iz petih različnih mest na Hrvaškem. Večina žensk, ki so sodelovale v raziskavi, je vernih in aktivno sodelujejo v cerkvenem življenju, a pomoči niso našle v cerkvi. O tem priča tudi ženska, ki poje v cerkvenem zboru, nekaj časa pa je bila v karizmatičnem gibanju.

 

Dober nasvet

 

V raziskavi se navaja tudi primer ženske, ki jo je prav duhovnik pripeljal h Karitasu. Ko je po številnih poskusih, da sam sodeluje v zdravljenju družine, spoznal, da ni nikakršnega napredka, je rekel ženski: »Bežite, tu ni kruha. Morate si kaj najti, da odidete.«

 

Pričakujem, da župnik, pa vsaj takrat, ko blagoslavlja hiše, vsaj deset minut posveti družini. Manjka razgovor, ki bi dal vpogled v stanje njegovih faranov,« pravi ona, a nuna Rebeka Anić pravi, da bi cerkev moralo skrbeti, ker je ženske strah, da bo cerkvena skupnost žensko zavrgla in jo obsojala, da ne zna dovolj potrpeti.

 

Morali bi se zamisliti nad tem, da se ljudje v cerkvi srečujejo, sodelujejo, molijo, a da pri tem skrivajo in nekje drugje rešujejo svoje življenjske težave – pravi nuna Anić. Dodaja, da je v teološki literaturi na Hrvaškem povsem zanemarjena tema družinskega nasilja. Duhovniki celo priporočajo vztrajati v zakonu - ne glede na zlorabljanje. Tako je mlad duhovnik rekel neki ženski, da mora soprogu, ki z njo grdo ravna, dati priložnost, ker je ločitev greh.

 

Nuna Rebeka Anić pravi, da bi bilo težko predvidevati, da pastoralni delavci na Hrvaškem ne vedo, da cerkveni zakonik dopušča zakonskim parom možnost ločitve s trajanjem poročne vezi in da ločeni pari po ločitvi niso v grešnem stanju, če niso vstopili v novo zvezo.

 

Pastoralni delavci te zakonske možnosti ali ne poznajo ali pa zlorabljenim ženskam zamolčijo to možnost – trdi ona in dodaja, da vse to skupaj kaže na potrebo po tem, da cerkev, ki se je jasno zavzemala in se zavzema za varstvo zakona in družine, tudi odločneje poudari , da se »niti te institucije ne da ohraniti za vsako ceno: za ceno življenja posameznih družinskih članov.«

 

 Pravi, da razgovori z ženskami, žrtvami družinskega nasilja, opozarjajo tudi na zgrešeno mnenje, da zakon daje enemu zakoncu pravico, da gospodari s telesom in spolnostjo drugega zakonca in se pri tem ne ozira na njegove želje in potrebe.

 

Takšen odnos do partnerja ne preseneča v nasilnih odnosih, ker se v njih spolnost uporablja kot sredstvo izkazovanja moči in vladanja nad drugo osebo – opozarja nuna Anić. Medtem pa nuna Rebeka Anić opozarja na pomembno dejstvo, da do zlorabljanja ne prihaja samo v revnih družinah, in da je potrebno »razgraditi tudi mit, da so revnejše družine primernejše za nasilje.«

 

»Ženske, ki imajo višjo izobrazbo in so zaposlene, se redko zatečejo v »varne hiše«, pravi v svoji raziskavi in dodaja, da je pomembno, da ravno duhovniki obravnavajo družino brez teh predsodkov.

 

Razen tega pred duhovnike postavlja zelo zahtevno nalogo, ki bi jo bilo treba izpeljati na predzakonskih tečajih, katerim se pogosto očita »frontalni način dela«, oziroma predavanja s premalo osebnih stikov in neposredne izmenjave misli in izkušenj.

 

V mnogih družinah je trpljenje zaradi nasilja, ker se zakonca nista dovolj spoznala pred zakonom. Vprašanje je, koliko se na tečajih opozarja na možnost nasilja v zakonu in družini, na znake, ki bi lahko napotili na nasilno obnašanje – pravi nuna Anić.

 

Da bi prišla do čim konkretnejših odgovorov, kako cerkvene ustanove pomagajo žrtvam družinskega nasilja, je poslala vprašalnike v 14 nadškofij. Odgovore je dobila od vseh, razen od Krčke škofije, katere škof je Valter Župan - da bo paradoks še večji - predsednik Vijeća za obitelj HBK.

»V sklopu cerkve na Hrvaškem obstajata samo dve svetovalnici za žrtve družinskega nasilja: ena je v nadškofiji na področju Zagreba in druga v nadškofiji v Đakovu in Sremu. Obstaja osem varnih hiš,« navaja nuna Rebeka Anić.

 

Kljub skrbi cerkev na Hrvaškem družinsko nasilje ne vidi kot pripor, zaradi katerega trpijo družinski člani. Zato ni postalo pastoralno-teološka tema – pravi nuna Rebeka Anić in dodaja, da nasveti, ki jih dajejo ženskam, ki so žrtve družinskega nasilja (da še malo zdržijo, da trpijo), kaže, da ne poznajo dinamike zlorabljanja v družini in da se »s tem neupravičeno versko opravičuje trpljenje, ki nima smisla« in »samo podpira obtok nasilja in trpljenja, namesto da bi ženske opogumili, da se postavijo v bran nasilju.«

 

Mnoge vernice, žrtve zlorabljanja, so prepričane, da ima njihovo trpljenje po vzoru samega Kristusa neki zanje naravno neviden in nedojemljiv smisel. »Bog, ali vidiš, kako trpim? Jezus, tudi ti si trpel. Kaj naj storim?« je tarnala neka sogovornica.

 

V tem trpljenju nuna Anić navaja tudi primere receptov za reševanje zakona, med katerimi je tisti z dodatnim rojevanjem otrok eden od najbolj pogubnih. Nuna Anić pravi, da so tudi primeri, ko je rojstvo otroka popravilo zakon. Toda kadar gre za res nasilne situacije, otrok ne razreši problema.

 

Mnogo žensk priča, da jih je soprog začel pretepati ravno med prvo nosečnostjo, oziroma da so jih pretepali ne glede na nosečnost – pravi nuna Anić.

 

Nuna Rebeka Anić je šolska sestra frančiškanskega reda. Je doktorica teologije, v službi namestnice ravnatelja Frančiškanskega instituta za kulturo miru.

 

»S tem zbornikom želimo dati prispevek stopnjevanju občutljivosti za nasilje nad ženskami,« je v predgovoru napisal fra Bože Vuletina, ravnatelj Frančiškanskega instituta za kulturo miru in predstojnik samostana v Sinju. Pojasnil je, da je ta zbornik sestavni del njihovega projekta o družinskih odnosih.

 

Cilj raziskovalcev ni bil kakor koli škodovati cerkvi, ampak prav nasprotno, pognati omrtvičene pastoralne procese, da bi cerkev pognala mehanizme v  družbi in stopila v bran najbolj ogroženim.

 

Raziskovanje nasilja v družini je povezano, pojasnjuje fra Vuleta, z raziskavo koncem leta 2005. Rezultati bodo kmalu objavljeni.

 

Ženski se tudi nakazuje, da je manjvredna

 

Čeprav je že zdavnaj opuščena postavka o ženski kot nepopolni Božji podobi, t.j. o ženski kot bitju, ki je manjvredno od moškega, nuna Anić trdi, da razgovori z ženskami, žrtvami družinskega nasilja, opozarjajo, da je ta postavka še prisotna na Hrvaškem.

 

Potrebno bi bilo vložiti dodaten napor v razlagi, da sta moški in ženska enako Božji podobi , opozarja in dodaja, da bi bilo potrebno teološko propagirati »model vzajemnosti«, ki ne izključuje spolnih razlik in jih ne jemlje kot pravilo. Opozarja na stališče, ki je bilo prisotno v Katoliški cerkvi na Hrvaškem do drugega vatikanskega zbora, kjer je bilo rečeno, da »v družini ne more vladati popolna enakost med možem in ženo, ker družina ne more imeti dveh enakih glav« in da je »mož zato glava družine in mu pripada oblast v družini.« On jo vzdržuje. Žena je srce družine in mora biti možu pokorna. Ko se pokorava možu, se pokorava Bogu (mož je Božji namestnik), oblasti pa ne sme zlorabiti – navaja nuna Anić.

 

Pričevanja zlorabljenih žensk

 

»K meni je prišla neka žena in rekla, da se je pogovarjala z župnikom in da se je on zavzemal bolj za to, da še malo razmisli. V zakonu je 17 let in že velikokrat je razmislila in vsakokrat prišla do sklepa na osnovi konkretnih dokazov. Župnik jo je spet spravil v negotovost.«

 

Seksualno zlorabljanje

 

»Prihajal je pozno, pijan in potem sem morala, kar mi je bilo najteže … Povem vam, udarci minejo, toda brazgotine na duši ne minejo … ko morate s takšnim spati. Jaz sem morala spati z njim, on pa je pred otrokom govoril: 'Mamo je treba tepsti, mama je samo kurba, ki jo je treba tepsti in z njo spati.'

 

Otroci razrešijo vse probleme

 

»Spominjam se primera, ki se je zgodil pred leti na območju Splita.

 

Žena se je obrnila na župnika za pomoč in on je rekel: 'Dajte še roditi otroke in vam bo bolje, popravila se bo situacija v družini.' To je skrajno zgrešena oblika svetovanja.«

 

Župnik se je pretvarjal, da ne sliši

 

»Vprašam delavko cerkvene ustanove za pomoč zlorabljenim ženskam, ki jo je samo zid ločil od župnikovega stanovanja: 'Kaj pa župnik, je on slišal, ali on ve?' Ona odvrne: 'Seveda ve. Ni se hotel vmešavati.' Žalostno. Ko je oče sredi noči prišel domov, je z desko pretepel 16-letno hčer.«

 

 

Darko Pavičić, vir: http://www.jutarnji.hr/dogadjaji_dana/clanak/art-2007,2,18,obitelj_nasilje,63119.jl

 

Vir slovenskega prevoda: časopis Razmisli, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

 www.zrtve-cerkve.org