Karitas in brezplačni delovni zvezkisobota, 13.08.2011
Škofijska karitas Ljubljana je odpovedala letošnjo akcijo Brezplačni delovni zvezki za družine s petimi in več otroki. Razlog je v tem, da založbe, ki vsako leto poklonijo delovne zvezke, tega sedaj zaradi predvidenega novega pravilnika o potrjevanju učbenikov ne bodo storile, saj je njihov obstoj negotov, zaradi česar začasno ustavljajo vse družbenokoristne akcije. Karitas pa svojega namenskega sklada za učbenike nima. (Delo, 15.6.2011)
Ta dogodek kaže eno izmed pomembnih karakternih lastnosti karitasa. Dokler od zunaj dobi brezplačne stvari, akcija teče in stvari gredo do ljudi. Ko pa teh ne dobi več, akcijo ukine. To jasno kaže na to, da karitas pomaga ljudem s tujim denarjem oz. sredstvi in ne svojim denarjem oz. sredstvi. Čeprav ima cerkev neizmerno bogastvo, ki gre v tisoče milijard evrov, pa svojo „dobrodelnost“ vrši s tujim denarjem. Ko tujih sredstev ni več, tudi dobrodelnosti karitasa ni več. Če bi karitas res bil dobrodelna organizacija, bi za svojo dobrodelnost uporabljal cerkvena sredstva, saj je del cerkve. V konkretnem primeru bi s cerkvenim denarjem nakupil delovne zvezke in akcija brezplačnega razdeljevanja teh zvezkov bi lahko tekla ne glede na odpovedi družbokoristnih akcij s strani založb. Zato se ob vsem tem postavlja tudi vprašanje, kaj je bistvo karitasa? Ali je bistvo karitasa res dobrodelnost?
Evangelizacija ljudi je bistvena dolžnost katoliške cerkve, poudarja papež Benedikt XVI. Verniki katoliške cerkve so si dolžni prizadevati, da se božje oznanilo odrešenja vedno bolj širi med vse ljudi po vseh krajih zemlje. Ta dolžnost torej veže vernike na vseh področjih življenja, kakor tudi v vseh državah. Zato poteka evangelizacija tudi v Sloveniji in to na vseh področjih. Eno izmed teh področij je dobrodelnost. Katoliška cerkev je na področju dobrodelnosti ustanovila karitas, ki deluje na več ravneh (župnije, škofije, ...). Ker je karitas cerkvena organizacija, ki je dolžna uresničevati cilje svoje cerkve. Ker je glavni cerkveni cilj evangelizacija družbe, torej obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere. Za doseganje tega cilja uporablja karitas vsa sredstva, tudi necerkvena. Za evangelizacijo karitas tako uporablja tudi sredstva, ki jih dobi iz javnih proračunov. Čeprav se ta sredstva navzven uporabljajo za pomoč ljudem, pa je bistvo tega evangelizacija. Seveda ne bo vzgajal na primer za ateizem ali budizem, temveč za katolištvo! Dobrodelnost je torej samo v funkciji obrambe in širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za evangelizacijo Slovenije in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu drugotnega pomena.
Karitas v Sloveniji vsako leto razdeli ljudem za več milijonov evrov pomoči. Seveda nekaj sredstev zadrži zase. Kje dobi ta sredstva? V letu 2007 so javna sredstva predstavljala okoli 40 % vseh sredstev karitasa, ostalo pa so bila sredstva raznih donatorjev. Slovenska vlada je v letu 2009 Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Karitas je v letu 2008 prejel tudi 2 milijona evrov za odpravo posledic neurja v juliju in avgustu. Poleg tega dobi karitas mnogo sredstev tudi iz drugih javnih virov, tako občinskih kot tudi na nivoju ministrstev. Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi sredstvi, čeprav ima le-teh na pretek. Karitas ima v Nemčiji premoženje, ki je po podatkih iz leta 1995 znašalo več deset milijard evrov (slovenski državni proračun je slabih 10 milijard).
Dobrodelnost je zelo prefinjen način obrambe in širjenja katoliške vere v Sloveniji, v katerem na žalost sodeluje tudi slovenska država in preko nje tudi davkoplačevalci. Judi, muslimani, protestanti, prakristjani, ateisti, homoseksualci in drugi morajo financirati dejavnost organizacije, ki je do njih zelo nestrpna. Ker je katoliška cerkev neizmerno bogata organizacija, je tudi s tega vidika nerazumljivo, da revna Slovenija financira karitas. Država s financiranjem karitasa pomaga Vatikanu, torej tuji osebi, in sodeluje pri evangelizaciji in katolizaciji slovenske družbe. Čeprav je ločena od cerkve, ji pomaga pri širjenju njenega vpliva in verskega nauka. Ali zaradi nevednosti, ker ne pozna bistva katoliške cerkve, torej njenega nasilnega in izključujočega nauka, ali pa namenoma, ali pa, ker je od nje odvisna? Mogoče pa je še kakšen drug razlog. Država kot hlapec cerkve?
Vir: http://www.began.si/komentar.html , Vlado Began, avtor knjige Resnica in cerkev se izključujeta!












