Kardinal Rode se ne more odločiti kje človek lahko sreča Kristusasobota, 26.11.2011
Kardinal Franc Rode je v svoji knjigi Duhovne vaje za duhovnike, zapisal: »Samo v realnem občestvu, ki je Cerkev, srečamo Kristusa.« Toda v isti knjigi večkrat odločno nasprotuje tej svoji trditvi z besedami: »Kontemplativec je človek z bistrim očesom, ki spoznava, da je vsak človek Božji tempelj, kjer prebiva Kristus. Molk pripravi kristjana za izkustvo Božjega prebivanja v njem. Bog namreč ne prebiva zunaj nas, ampak v nas. Ko duhovnik pride do misli: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus«, je na poti do stalne molitve. Ignacij Antiohijski pravi, da je Kristus »beseda, ki prihaja iz molka«.« Rode v knjigi celo piše: »Kontemplativec je izvedenec v umetnosti prepoznavanja Božje navzočnosti, ki ni omejena na svete kraje ali religiozno področje, ampak je razširjena povsod.«
Kardinal Rode se očitno ne more odločiti kje človek lahko sreča Kristusa. V cerkvi ali kjerkoli, kajti v svoji notranjosti je vsak človek je Božji tempelj. Očitno je kardinal Rode v sebi razdvojen, kajti v srcu morda čuti, da človek ne potrebuje nobene cerkve in župnikov, škofov, kardinalov in papežev, da bi prišel v stik s Kristusom in Očetom. Celo v cerkveni Bibliji piše, če se hočeš pogovarjati z Očetom, zapri se v tiho kamrico in to stori in on ti bo dal to, za kar ga boš prosil. To je logičen in enostaven odgovor kako priti do Boga - tu ni besed o tem, da človek mora priti do duhovnika, prejeti zakrament, da bi prišel do Boga. Bog ne potrebuje dogem, zakramentov, kultov, ritualov. On potrebuje odprta srca ljudi, ki v sebi iščejo in najdejo Boga.
Da je Rode razdvojen med svojim srcem in satanskim, dogmatičnim cerkvenim naukom, kaže tudi naslednja izjava v njegovi knjigi: »Žal je danes tihota redka. Tudi v duhovnem življenju čutimo to pomanjkanje. Naše bogoslužje je pogosto čvekavo, obremenjeno z razlagami, ki hočejo vse pojasniti in povedati…« Če je Rode spoznal, da je cerkveno bogoslužje čvekavo, potem naj preneha tudi v praksi zavajati ljudi s »čvekanjem«. Naj ljudem pove resnico, ki jo očitno čuti v svojem srcu: ne potrebujete nobene cerkve in župnikov, v svoji notranjosti ste Božji tempelj in tam lahko kadarkoli, kjerkoli srečate Kristusa, Boga.
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi












