Cerkev ni prepričana, da so dogme od Boganedelja, 27.11.2011

V katoliški cerkvi obstajajo številne verske resnice ali dogme, v katere morajo vsi njeni pripadniki z vsem srcem verovati, sicer so za večno prekleti. Cerkev jih pošlje v večni pekel.  V Katekizmu katoliške cerkve piše: »Cerkvenemu učiteljstvu, ki je v služenju božji besedi deležno gotove karizme resnice, pripada tudi oblast, da definira dogme (opredeli verske resnice), ki so opredelitve resnic, vsebovanih v božjem razodetju. Takšna oblast obsega tudi resnice, ki so z božjim razodetjem v nujni zvezi."

Po katoliškem nauku so dogme torej razodetje Boga, ki jih je razodel preko določene osebe. Če so torej razodetje Boga, potem oseba, preko katere se Bog razodeva, ne dvomi, da je to resnica. Denimo, Jezus, največji prerok vseh časov, ni spraševal ljudi za mnenje ali mislijo oz. verjamejo, da je to Božja resnica, kar jim je povedal. On je vedel, da jim je povedal resnico preko Boga. Zato je tudi rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje«.

Kako pa je s tem v katoliški cerkvi? So tudi oni povsem prepričani, da so dogme od Boga, zato sploh ne debatirajo o tem? Poglejmo primer dogme o Marijinem telesnem vnebovzetju. Sedanji papež Benedikt XVI. je še kot kardinal  Joseph Ratzinger v svoji avtobiografski knjigi Iz mojega življenja zapisal: »Ko se je pripravljala verska resnica o Marijinem telesnem vnebovzetju v nebesa, so bile tudi teološke fakultete po vsem svetu vprašane za mnenje. Odgovor naših učiteljev je bil strogo negativen.« Tudi znan nemški teolog Gottlieb Söhngen je bil odločno proti možnosti dogme. »Nato ga je evangeličanski sistematik Edmund Schlink kar naravnost vprašal: »Ali ne bi morali torej obrniti hrbet katoliški Cerkvi? Söhngen je po kratkem premisleku odgovoril: Če bo dogma prišla, se bom spomnil na to, da je Cerkev pametnejša od mene in ji bom zaupal bolj kakor svoji lastni učenosti.« 

Zakaj je tedanji papež spraševal za mnenje o tej dogmi vse teološke fakultete? Če je bil tako sveto prepričan, da je ta dogma njegovo »božje razodetje«, potem so vsa mnenja drugih odveč.

Dogme niso nič drugega kot izmišljotine cerkve, da bi nase priklenila svoje vernike. »Vse več cerkvenih kristjanov v svojem življenju in veri ne sledi več temu cerkveno dogmatskemu nauku in se ravna po principu logičnega življenja. Ta pravi, da če človek želi spoznati resnico, mora vključiti srce, razum in lastno vest in se ravnati v svojem življenju po božjih zakonih, katere pravi kristjan najde v naukih Jezusa, Kristusa.« (teolog Moris Hoblaj, Če ste katolik, preverite če niste že prekleti?, časopis Razmisli, št. 2)

 Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi