Zimske razmere: Pol ure pri mehaniku in pamet v glavotorek, 07.02.2012

Meritev ledišča in ravni hladilne tekočine ter preizkus sistema za močenje vetrobranskih stekel so ena najnujnejših avtomehaničnih opravil pred zimo. Brez dobrega akumulatorja pozimi v prometu prav tako nimamo kaj iskati: »Akumulator pregledamo, očistimo kabelske priključke in preverimo stanje elektrolita v celicah. Pozornost namenimo tudi vžigalnim in žarilnim svečkam.« Ne pozabimo niti na ključavnice, ki jih občasno pobrizgamo z WD 40 ali podobnim antikorozivnim sredstvom, da ne zamrznejo.

Eno ključnih vlog pozimi igra obutev prevoznega sredstva: »Pri pnevmatikah sta pomembna profil in pritisk. Gume morajo biti ustrezno napolnjene, saj imajo tako boljši oprijem na cesti.« Letne pnevmatike se na cestah ne obnašajo najbolje že, ko temperatura pade pod sedem stopinj Celzija, na trgu pa se pojavljajo tudi gume, ki v zimskih razmerah niso najbolj zanesljive in so zaradi cene zanimive za kupce, vendar so lahko zelo nevarne. Starost gum je po avtomehanikovih besedah lahko odločilna: »Več kot štiri leta stare gume ne opravljajo svojih nalog, kot bi morale, čeprav imajo še zadosten profil.« In še o najpogostejši napaki šoferjev! »Če avto nekaj časa stoji zunaj na mrazu, je najprej treba prižgati motor in ga ogreti ter počakati nekaj časa, preden gremo na vožnjo. Nikar ne poskušamo 'turirati' motorja,« je glasno poudaril Ficko.

Ko smo avtomobil pripravili na zimske razmere, je na sopotnikov sedež sedel Dušan Pohovnikar, učitelj varne vožnje. Uvodoma je postregel s statistiko: na suhi asfaltni podlagi s sodobnimi gumami se avtomobil ob zaviranju pri 100 kilometrih na uro ustavi po 40 ali manj metrih. V zimskih razmerah je drugače: na zasneženi cesti se avto ustavi po več kot 100 metrih, na poledeneli cesti pa šele po 200 metrih in več.

»Ne glede na to, kakšen zavorni sistem ima naše vozilo, moramo pred zaviranjem pritisniti sklopko, da preprečimo dinamične prenose težišča vozila, ki jih lahko povzroča vpliv motorja v vozilu. Tudi ob vsakem zanašanju, če do tega že pride, je naša prva naloga, da s pomočjo sklopke izničimo vpliv motorja na dinamične prenose težišča vozila.« Če nas začne na spolzki cesti zanašati, ne smemo zavirati, ker bi tako le pospešili zlet s ceste: »Volanski obroč sučemo zmeraj v smer, kamor sili zadek vozila. Ob prvi zaznavi, da se zadek umirja, pa moramo volan poravnati, še preden se zadek popolnoma ustavi, da ne bi v nadaljevanju s položajem prvih koles, ker jih nismo poravnali, povzročili zasuka vozila v nasprotno smer. Sklopko spustimo šele, ko smo vozilo popolnoma poravnali.«

»Najprimerneje bi bilo, da hitrost vožnje v slabih voznih razmerah zmanjšamo toliko, da ne bi bili prisiljeni nenadno in močno zavirati,« je preprost recept učitelja varne vožnje, da ne končamo v jarku. Osnova varne vožnje v vsakršnih razmerah je po sogovornikovih besedah vsekakor predvidevanje prihajajočih nevarnosti. To pa terja od voznika popolno zbranost. »Velja tudi opozorilo, da imajo vsi avtomobilski sistemi, kot je recimo elektronski stabilizacijski sistem, ki ob nenadnem zanašanju s pomočjo zaviranja posameznega kolesa avto usmerja nazaj v normalen položaj, svoje okvirje in nam prav nič ne pomagajo, ko voznik naredi preveč napak, predvsem pa ne prilagodi hitrosti razmeram na cesti,« je še posvaril Pohovnikar.